Kiti so moja velika ljubezen. Zaradi njih me je pot najprej vodila v Kaikouro na Novi Zelandiji, kjer sem jih prvic videla v zivo in jih nato veckrat opazovala. Povsem so me ocarali. A na Novi Zelandiji, kot v vecini drzav, jih lahko le opazujes. Moje sanje pa so bile plavati z njimi.
V lovu za temi sanjami sem se dalje odpravila na Tongo, na Pacifik, saj je to ena redkih drzav na svetu, kjer je dovoljeno plavati s kiti. Ne le, da so se mi sanje uresnicile! Zgodila se mi je neverjetna sreca in cast, da sem to lahko vsakodnevno pocela kot del svoje sluzbe - postala sem vodicka za plavanje s kiti!!
Kiti - moja velika ljubezen
Ta cudovita morska bitja so me ze od nekdaj fascinirala. Tako mogocni in nezni hkrati, inteligentni in skrivnostni so.
Najvec kitov je na Novi Zelandiji mogoce videti v Kaikouri, pravljicno lepem obmorskem mestecu na juznem otoku, kjer si jih lahko ogledas tudi cisto od blizu, saj te na odprto morje peljejo s posebnimi ladjami za opazovanje kitov. Ce imas sreco, pa jih lahko opazis tudi sam iz obale ali colna. Kite je tu mogoce videti celo leto, saj je to okolje za njih se posebej ugodno - tu je poseben podvodni kanion, morje je zato zelo globoko in polno hrane.
Ker obozujem kite, sem vse to izvedela se preden sem na Novo Zelandijo sploh odsla in ze pred odhodom je bilo jasno, da se bom odpravila v Kaikouro. Ko sem prisla tja, sem se zaradi pravljicno lepe pokrajine, krasnih domacinov in zelo povezane lokalne skupnosti ter seveda zaradi vseh morskih zivali, tudi v kraj zaljubila in tu ostala zelo dolgo casa. S kiti sem se tu prvic srecala v zivo. Bila je izkusnja, ki se me je globoko dotaknila in pustila name mocan pecat.
V Kaikouri sem kite videla veckrat, se o njih veliko naucila, saj sem spoznala in naredila intervjuje z morskimi biologi in odgovornimi v podjetju, ki izvaja ture opazovanja kitov. Ker so se me tako kiti, kot tudi kraj Kaikoura tako mocno dotaknili in za vedno spremenili moje zivljenje, sem si v spomin na to tu dala narediti tudi maorski tattoo kita, polnega maorskih simbolov.
A jaz sem si zelela se vec. Moje sanje so bile plavati s kiti. Izvedela sem, da je to mogoce na tropskih otokih na Tongi, zato sem se odpravila tja.
Kako sem dobila sluzbo vodicke za plavanje s kiti
Kiti grbavci se vsako leto iz Antarktike odpravijo v tropsko morje, kjer skotijo in vzredijo mladice. Veliko stevilo kitov, ki v tem casu obiscejo tropske rajske otoke, na Tongo privabijo veliko obiskovalcev. Tu je namrec mozno celo plavanje z njimi.
Zato sem tja odsla tudi jaz, a bila sem prezgodnja. Sezona, ko sem pridejo kiti se je sele zacenjala. A to mi ni ubilo upanja. Izvrtala sem, da v okolico enega otoka pridejo prej, kot na druge predele, in na vrat na nos sem se odpravila tja.
Našla sem center, kjer organizirajo vodene oglede in plavanje s kiti, se predstavila in z velikim zarom in strastjo tamkajsnjemu vodicu rekla, da so plavati s kiti moje sanje. Povedal mi je, da so ribici zjutraj opazili kite, tako da jih lahko gremo nalsednje jutro iskat in poizkusimo sreco.
Nisem mogla skriti navdusenja in se z vecjim zarom mozakarju rekla: " Waaaw, vi imate sanjsko sluzbo! To je noro, vi lahko plavate s kiti vsak dan kot del vase sluzbe!" In potem sem, gobcna kot sem in z velikansko zeljo v sebi, kar bleknila: "A koga potrebujete?? Po poklicu sem novinarka, govorim par jezikov in imam kar nekaj izkusenj delom v turizmu. Pripravljena sem delati karkoli, samo da bi lahko delala s kiti! A potrebujete kako pomoc?"
Na moje veliko presenecenje je instruktor izjavil, da pravzaprav res potrebujejo nekoga, on sicer o tem ne odloca, ker ni sef, a ga bo povprasal in mu razlozil kod sem. To da sem novinarka, se je ocitno izkazalo kot moja velika prednost. Lastnik tega centra je potrdil, da res potrebujejo nekoga in narocil, naj se oglasim pri njem v pisarni, ko se vnrem nazaj na glavni otok. Ker sem novinarka in znam tudi fotografirati, me je vzel v sluzbo kljub temu, da nimam izkusenj kot vodicka za plavanje s kiti.
To je sicer povsem spremenilo moje plane. Na Tongo sem prisla le za 3 tedne, saj sem bila s prijatelji dogovorjena, da se jim nato pridruzim na jadranju okoli rajskih otokov, kar sem nato morala opustiti in se zavezati, da bom tu ostala vso sezono. A ta odlocitev sploh ni bila tezka! To je 'once in a lifetime' priloznost in uresnicitev mojih sanj.
Ker obozujem kite, sem vse to izvedela se preden sem na Novo Zelandijo sploh odsla in ze pred odhodom je bilo jasno, da se bom odpravila v Kaikouro. Ko sem prisla tja, sem se zaradi pravljicno lepe pokrajine, krasnih domacinov in zelo povezane lokalne skupnosti ter seveda zaradi vseh morskih zivali, tudi v kraj zaljubila in tu ostala zelo dolgo casa. S kiti sem se tu prvic srecala v zivo. Bila je izkusnja, ki se me je globoko dotaknila in pustila name mocan pecat.
V Kaikouri sem kite videla veckrat, se o njih veliko naucila, saj sem spoznala in naredila intervjuje z morskimi biologi in odgovornimi v podjetju, ki izvaja ture opazovanja kitov. Ker so se me tako kiti, kot tudi kraj Kaikoura tako mocno dotaknili in za vedno spremenili moje zivljenje, sem si v spomin na to tu dala narediti tudi maorski tattoo kita, polnega maorskih simbolov.
A jaz sem si zelela se vec. Moje sanje so bile plavati s kiti. Izvedela sem, da je to mogoce na tropskih otokih na Tongi, zato sem se odpravila tja.
Kako sem dobila sluzbo vodicke za plavanje s kiti
Kiti grbavci se vsako leto iz Antarktike odpravijo v tropsko morje, kjer skotijo in vzredijo mladice. Veliko stevilo kitov, ki v tem casu obiscejo tropske rajske otoke, na Tongo privabijo veliko obiskovalcev. Tu je namrec mozno celo plavanje z njimi.
Zato sem tja odsla tudi jaz, a bila sem prezgodnja. Sezona, ko sem pridejo kiti se je sele zacenjala. A to mi ni ubilo upanja. Izvrtala sem, da v okolico enega otoka pridejo prej, kot na druge predele, in na vrat na nos sem se odpravila tja.
Našla sem center, kjer organizirajo vodene oglede in plavanje s kiti, se predstavila in z velikim zarom in strastjo tamkajsnjemu vodicu rekla, da so plavati s kiti moje sanje. Povedal mi je, da so ribici zjutraj opazili kite, tako da jih lahko gremo nalsednje jutro iskat in poizkusimo sreco.
Nisem mogla skriti navdusenja in se z vecjim zarom mozakarju rekla: " Waaaw, vi imate sanjsko sluzbo! To je noro, vi lahko plavate s kiti vsak dan kot del vase sluzbe!" In potem sem, gobcna kot sem in z velikansko zeljo v sebi, kar bleknila: "A koga potrebujete?? Po poklicu sem novinarka, govorim par jezikov in imam kar nekaj izkusenj delom v turizmu. Pripravljena sem delati karkoli, samo da bi lahko delala s kiti! A potrebujete kako pomoc?"
Na moje veliko presenecenje je instruktor izjavil, da pravzaprav res potrebujejo nekoga, on sicer o tem ne odloca, ker ni sef, a ga bo povprasal in mu razlozil kod sem. To da sem novinarka, se je ocitno izkazalo kot moja velika prednost. Lastnik tega centra je potrdil, da res potrebujejo nekoga in narocil, naj se oglasim pri njem v pisarni, ko se vnrem nazaj na glavni otok. Ker sem novinarka in znam tudi fotografirati, me je vzel v sluzbo kljub temu, da nimam izkusenj kot vodicka za plavanje s kiti.
To je sicer povsem spremenilo moje plane. Na Tongo sem prisla le za 3 tedne, saj sem bila s prijatelji dogovorjena, da se jim nato pridruzim na jadranju okoli rajskih otokov, kar sem nato morala opustiti in se zavezati, da bom tu ostala vso sezono. A ta odlocitev sploh ni bila tezka! To je 'once in a lifetime' priloznost in uresnicitev mojih sanj.
